ANKETA GZS: ZALIVSKA KRIZA SE IZ TVEGANJA SPREMINJA V REALEN ŠOK ZA DEL SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA
7. 5. 2026
Zalivska kriza ima vse bolj negativne posledice za slovensko gospodarstvo. Naša najnovejša analiza, opravljena na osnovi ankete med 56 srednje velikimi in velikimi podjetji iz ključnih gospodarskih panog, kaže, da se geopolitično tveganje hitro preliva v dejanske operativne motnje, stroškovni šok in pritisk na konkurenčnost podjetij.
Sodeč po analizi ankete je v zadnjih 30 dneh zamude pri dobavah zaznalo okoli 50 odstotkov podjetij, dodatna četrtina pa poroča o delni ali celo popolni nedosegljivosti posameznih surovin in polizdelkov. Zalivska kriza tako po oceni podjetij ni več zgolj potencialno tveganje, temveč že konkretna omejitev poslovanja. Jedro težav ostaja izrazito povezano z logistiko, kar dviguje cene in slabša preskrbljenost, ki je posledica geopolitičnih razmer na Bližnjem vzhodu. Podjetja kot ključne razloge za motnje najpogosteje navajajo daljše dobavne roke iz Azije zaradi razmer v Hormuški ožini, omejitve tranzita prek Bližnjega vzhoda ter zaplete v ladijskih in letalskih povezavah.
Poleg dobavljivosti se kriza najhitreje in najmočneje odraža v povečanju stroškov.
Analiza ankete je na povezavi.
Na GZS smo že predlagali določene kratkoročne in srednjeročne ukrepe za čimprejšnjo obrnitev trendov navzgor ter pozvali, da vlada že v prvem letu novega mandata skupaj z gospodarstvom pripravi Nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035, ki bi vključevali celosten nabor ukrepov za izboljšanje slovenskega poslovnega okolja. Izhodišče za to je zagotovo v 10-letnem programu gospodarstva Made in Slovenia 2035.