GZS NA ESS PODPRLA PREDLOG SPREMEMBE EVIDENC DELOVNEGA ČASA TER OPOZORILA NA NUJNOST POVEČANJA ENERGETSKE SAMOZADOSTNOSTI
11. 12. 2024
Na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) dne 6.12.2024 je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) podprla kompromisni predlog sprememb evidentiranja delovnega časa, ob tem pa izpostavila, da je smiselno razmisliti o pripravi novega zakona, ki bo vključeval vse sodobne oblike dela.
Seznanila se je s predlogom zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga in mu ni nasprotovala, ob tem pa je opozorila na nujnost povečanja energetske samozadostnosti.
Glede predloga novele zakona o skladnem regionalnem razvoju je GZS ponovno izpostavila pričakovanje, da se pri razvojnih nalogah države, ki se na regionalni ravni opravljajo v javnem interesu, vključi reprezentativne gospodarske zbornice, pri predlogu novele o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti pa je poudarila zahtevo, da se v zakon vključi, da se morajo raziskovalni projekti izvajati vsaj na področjih, ki jih pokriva Strategija pametne specializacije.
Predstavniki delodajalskih organizacij so se na seji ESS seznanili s predlogom zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga in mu niso nasprotovali. »Kot pozitivno ocenjujemo predlagano rešitev nadaljevanja proizvodnje električne energije tudi nad minimumom, ko bodo tržne cene to omogočale, ter predlog konkurenčno sprejemljivih cen toplotnega ogrevanja v regiji z delnim financiranjem izvajanja gospodarske javne službe in kritje dela stroškov proizvodnje toplote s prodajo stranskega produkta električne energije, katerega obseg je odvisen od toplotnega odjema, saj bo s tem nadomestilo za izvajanje gospodarske javne službe ustrezno nižje. Pri tem pa se ne sme pozabiti na gospodarstvo,« je komentiral glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček predlog zakona, ki ga je pred dnevi obravnaval tudi Upravni odbor GZS. Zaskrbljenost je izrazil glede vpliva zmanjšanega delovanja TEŠ6 na stabilnost energetskega sistema in povečanje uvozne odvisnosti Slovenije pri zagotavljanju električne energije. Kritičen je bil tudi glede skrajšanja obveznosti izvajanja gospodarske javne službe na 30. 4. 2027, kar je občutno krajše od časovnice, določene v prvi verziji zakona (31. 12. 2029) in od predvidenega roka v strategiji za izstop iz premoga (zaprtje TEŠ 6 do 2033). Zato je ponovil poziv UO GZS, da Vlada preoblikuje in primerno tehnično in finančno ovrednoti trenutni Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt za obdobje do leta 2030 (NEPN 5.0), preden ga posreduje na Evropsko komisijo. Pri tem mora upoštevati predčasno zmanjšanje obratovanja in predčasno zaprtje TEŠ 6 ter obstoječe scenarije v NEPN-u ponovno ovrednotiti na podlagi urnih bilanc. Spomnila je tudi na sklepe 19. Vrha slovenskega gospodarstva, da se ne sme povečevati delež uvoza električne energije glede na leto 2023 (maks. 9 % uvoz), ampak se mora uvozna odvisnost Slovenije postopoma zmanjševati.
GZS je na seji ESS pozdravila tudi kompromis socialnih partnerjev in vlade vsaj pri najbolj problematičnih točkah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, saj trenuten zakon ni življenjski in je v škodo tako delodajalcem kot tudi delavcem v nekaterih dejavnostih (npr. kreativnih…). Gorenšček je to komentiral z besedami, da »smo na GZS zadovoljni, da predlog novele zakona omogoča nekatere izboljšave. Kljub kompromisu pa je treba razmisliti o pripravi novega zakona, ki bo naslovil uveljavljene sodobne oblike dela, kot so delo na domu, delo na daljavo, projektno delo …«
Glede izhodišč za pripravo novele zakona o skladnem regionalnem razvoju je GZS na ESS jasno izpostavila, da gre pri pripravi sprememb zakona za poizkus izključevanja gospodarskih zbornic iz teme regionalnega razvoja in posledično bohotenje mreže javnih agencij na račun gospodarstva. Poudarila je, da je pri razvojnih nalogah države, ki se na regionalni ravni opravljajo v javnem interesu, nujna vključitev reprezentativnih gospodarskih zbornic ter njihovih mrež regionalnih oziroma območnih zbornic. Zbornice bi lahko izvajale naloge, kot so regijske sheme kadrovskih štipendij, izvajanje ukrepov na področju izobraževanja in usposabljanja ter dviganje kompetenc zaposlenih, spodbujanje inovativnosti, izvajanje aktivnosti za internacionalizacijo na regionalni ravni, komplementarno z regijskimi programi, koordinacija gospodarskih projektov in priprava regijskih razvojnih strategij.
ESS je obravnaval tudi predlog novele o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Kot je izpostavil Gorenšček, »pozdravljamo, da je vloga GZS oz. reprezentativnih zbornic kot podpornega okolja za raziskave, razvoj in inovacije jasno zapisana v predlog novele, ter da je jasno navedeno, da mora biti v Sloveniji delež aplikativnih projektov vsaj 25 %,« ob tem pa dodal, da se je sicer GZS zavzemala celo za 40-odstotni delež. Po drugi strani GZS vztraja, da se v zakon vključi nujnost izvajanja raziskovalnih projektov vsaj na področjih, ki jih pokriva Strategija pametne specializacije. »Država je preko Pametne specializacije sprejela odločitev, kam naj se usmeri gospodarstvo. Če na teh področjih nimamo raziskovalnih projektov, pomeni, da so podjetja prisiljena to znanje kupovati v tujini, kar je povsem nesprejemljivo in kaže na slabo upravljanje RRI sistema,« je bil jasen Gorenšček. Izrazil je zadovoljstvo, da »smo na seji dobili obljubo, da ne bo uveden register podjetij za sodelovanje na razpisih.« GZS je namreč vseskozi vztrajala, da ni dopustno, da bi za inovacijsko dejavnost postavili pogoj vpisa podjetja v register za sodelovanje na razpisih. Takšnega pogoja namreč ni nikjer na EU instrumentih (Horizon, EIC, Digital …).